Po dveh letih izvajanja projekta Erasmus + nam je uspelo izvesti prvo mobilnost tako z učenci kot učitelji. V hladnem nedeljskem jutru smo se 6. marca zbrali pred šolo. Mobilnosti na Portugalsko smo se udeležili učenci devetih razredov: Maša Čuk, Lara Klobučar, Kristjan Kren, Gašper Škoda in Žan Vrtar, spremljali pa sta nas učiteljici mag. Helena Arzenšek Krajačič, prof. in vodja projekta Antonija Miklavčič-Jenič, prof. Vsi smo aktivno sodelovali v projektu. Pot nas je vodila preko Dunaja do Lizbone. Od tu pa še 2,5 ure vožnje s kombijem do manjšega mesta Mortágue. Mortágua leži v osrčju Portugalske, skoraj na sredini med Portom na severu in Lizbono na jugu. Gostila nas je Agrupamento de Escolas de Mortágua (osnovna in srednja šola). Šolo sestavljajo tri izobraževalne ustanove: osnovna šola MortáGua, osnovna šola José Lopes de Oliveira in srednja šola João Lopes de Morais. Šola zaposluje približno 110 učiteljev, ki poučujejo približno 900 učencev. V nedeljo zvečer so nas prijazno sprejele portugalske družine. Pri njih smo bivali cel teden. Do ponedeljka smo spoznali še ostale udeležence 4. mobilnosti s Slovaške, Nemčije, Norveške in Portugalske. Danci se mobilnosti niso udeležili, saj so sredi projekta odstopili. V ponedeljek so učenci in učitelji portugalske šole pripravili kulturni program, države udeleženke pa so prišle na prizorišče s slavnostnim mimohodom. Že v ponedeljek smo si ogledali celotno šolo in vrtec. Vsi učenci imajo pouk do 17.00. Opazovali smo prvošolce, ki so se kljub pozni uri mirno in tiho učili. Šolo za nižje razrede in vrtec je nova in zelo čista. Ogledali smo si mesto in obiskali župana, ki nas je sprejel v mestni hiši. Torkovo jutro smo pričeli z obiskom pouka, nadaljevali z družabnimi igrami, preko katerih smo se dobro spoznali. Sledilo je skupinsko delo na temo vojne v Ukrajini in medijev. Vsako skupino so sestavljali člani iz različnih držav. Pripraviti smo morali TV novico, ki smo jo ob koncu tedna posneli. V sredo smo si ogledali Coimro-četrto največje mesto Portugalske ter poslušali Fado-portugalske žalostinke. Ob ogledu fakultet smo opazili kar nekaj študentov oblečenih v dolge črne halje. Izvedeli smo, da so bile ravno te halje navdih za oblačilo Harry Potterja. Samo mesto Coimbra je zelo lepo, leži pa na hribčku ob reki Mondego. Slovi po najstarejši univerzi na Portugalskem. Reka Mondego priteče tudi v Montágua. Le tu je zgrajeno umetno jezero, ki napaja hidroelektrarno. Ob jezeru je rekreacijski center ter hotel. Letošnje leto je gladina vode v jezeru zelo nizka, kar pa nas ni oviralo, da smo se preizkusili v kanuizmu in vožnji s supi. Naši ekipi je zelo dobro šlo, nekateri učenci pa so preverjali temperaturo vode, saj so kar nekajkrat padli vanjo. Večer so popestrili starši naših gostiteljev in kuharji šolske kuhinje. Pripravili so polno mizo portugaslkih jedi. Manjkalo ni ne mesa, rib in seveda sladic. Vse smo poskusili in se pošteno najedli. V petek smo dokončali delo v skupinah in si ogledali videoposnetke. Prav zanimivo je bilo opazovati sebe in skupino pri TV poročanju. Vse skupine so svoje prispevke odlično pripravile. Popoldne so se poslovili učenci iz Norveške in Nemčije, Slovenci in Slovaki pa v soboto zjutraj. Od portugalskih gostiteljev in staršev smo se poslovili pred šolo. Obljubili smo si, da si bomo dopisovali in se v prihodnjih letih še srečali. Vse smo povabili tudi na obisk v Slovenijo. V soboto pa sta nas naši učiteljici odpeljali v Ocenarium v Lizboni. V središče stavbe je velik akvarij, ki sega več nadstropij. Sam ocenarium ima več kot 8000 živali, ki živijo v vodi in ob njej. Na žalost nismo imeli časa, da si ogledamo vse zbirke, ki so v celotni stavbi. Skupaj s Slovaki smo se vkrcali na letalo iz Lizbone proti Dunaju. Večer se je že prevesil v noč, ko smo prispeli na Dunaj. Med letom smo uživali v pogledu na razsvetljene vasi in mesta pod nami. Na Dunaju je sledilo še zadnje slovo od Slovakov, ki so se odpravili proti Bratislavi. V Dolenjske Toplice smo se vrnili v nedeljskih jutranjih urah. Starši so nas že nestrpno čakali, saj nas niso videli cel teden. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam omogočili, da smo lahko potovali na Portugalsko, predvsem pa našim gostiteljem, s katerimi smo stkali nepozabne vezi. Delo v projektu teče naprej. Mogoče bomo imeli srečo in se udeležili še kakšne mobilnosti. Že v aprilu sledi mobilnost na Slovaško, v juniju pa se vsi skupaj zberemo pri nas v Sloveniji.Z obiskom v Sloveniji, pa se dvoletni projekt, ki se je izvajal tri leta končuje. V njem smo izvedeli veliko o novih in sodobnih medijih, ki igrajo v današnjem času pomembno vlogo.
Učenci in učitelji 4. mobilnosti na Portugalsko
