Končno smo dočakali tabor nadarjenih. Letošnja tema je naravoslovje. Nastanjeni smo v CŠOD Radenci. Na poti do CŠOD-ja smo se ustavili na turistični kmetiji Zupančič v Jelševniku, ki ima info center, ki služi informiranju javnosti o črni človeški ribici. Vodič nam je predstavil Belo krajino in nekaj njenih geografskih značilnosti. Bela krajina je kraška pokrajina. Črna človeška ribica je endemit, ki živi samo v podzemnem svetu reke Dobličice in pritoka Jelševnik. Ogrožen vretenčar je podvrsta človeške ribice. Od bele človeške ribice se razlikuje po barvi, krajšem telesu, krajši glavi in vidnih očeh (bela vrsta ima oči zakrnele). Na kmetiji smo spoznali tudi nekaj značilnih lokalnih kamnin in ostali živalski svet podzemlja, ki je v velikih primerih hrana človeške ribice. Zanimivo mi je bilo dejstvo, da je človeška ribica lahko brez hrane tudi več let. Imeli smo jo priložnost videti tudi v živo.
Matic Udovič, 7. b
Popoldne smo imeli na sporedu prvo pomoč. Učiteljica Katarina nam je različne postopke v primeru nesreče najprej predstavila, nato pa smo postopke preizkusili tudi sami. Najprej smo preverili stanje poškodovanca in ga dali v položaj nezavestnega. Naredili smo kompresijsko prevezo za primer odprte rane. Imobilizirali smo nogo za primer zvina ali zloma. Pri poškodbi roke smo pravilno nameščali trikotno ruto pestovalnico. Na koncu smo zaigrali situacijsko igro, v kateri so nas pred trgovino napadle čebele. Prvi igralec je uprizoril alergijski napad, drugi napad panike, tretji pa poškodbo gležnja. Četrti je bil mimoidoči in je dobil udarec osebe, ki je bila v paniki. Situacijo smo reševali z naučenimi postopki prve pomoči. Odreagirati v situacijah ni tako enostavno, kot piše v teoriji. Pri igri vlog smo se zelo zabavali.
Lev Pavlin, 8. a, Rok Špelko, 8. b, Jaša Lavrič, 8. a
Pred večerjo smo se na kratko sprehodili do reke Koupe, kot Kolpo poimenujejo domačini. Prijetne temperature (skoraj 20 stopinj jih meri) so nas prepričale, da smo se po njej sprehodili in malo je manjkalo, da bi se zmočili v celoti.
Večerna animacija je bila v znamenju živali. Prva je bil Newton, ki je ena od enajstih nestrupenih kač, ki jih najdemo v Sloveniji. Je črno-bela kraljeva kača. Učiteljica nam je povedala, da se enkrat mesečno prehranjuje z živimi miškami. Včasih ga razvajajo s kosom svinjskega mesa. Rad ima tople roke in mirno okolje, ki ga ne plaši. Vsak od nas ga je imel priložnost spoznati v svojem naročju, najbolj pogumni pa smo ga dobili tudi okoli vratu. Je zelo radoveden. S svojim jezičkom je raziskoval naša oblačila in tople nogavice, še posebno pa so mu bili zanimivi gosti in dolgi lasje.
V domu imajo tudi belo činčilo. Kličejo jo Snežko. Lahko smo jo vzeli v naročje. Bila je zelo hitra in je raziskala celo avlo. Dva puščavska skakača pa sta naša prijatelja skozi cel dan. Kadarkoli ju lahko vzamemo iz kletke in uživamo v njuni družbi. Činčilo in skakača smo privabili s priboljški. Vsak od nas jim je lahko dal malo ovsenih kosmičev, ki so jih z veseljem pojedli za večerjo.
Zdaj gremo na košarkarsko igrišče, da se malo utrudimo pred večernim spanjem. Luštno se imamo.
Gal Vrtar, 7. b, Tim Nemanič, 7. b
