V petek, 10. 5. 2024, smo se nadarjeni učenci odpravili na tabor nadarjenih v CŠOD Vojsko. Spremljali sta nas učiteljici Maja Bobnar in Jasmina Kokalj.
Prvi postanek smo imeli v Idriji, kjer smo si ogledali razstavo v Mestnem muzeju Idrija, ki se nahaja v gradu Gewerkenegg. Ogledali smo si razstavo o rudniku živega srebra in čipki. Vodič nam je razložil, kako je domačin v potoku v gozdu odkril srebrne kapljice, ki jih je ujel v posodo. To je bilo prvo odkritje živega srebra na tem področju. 1 liter živega srebra tehta 13,56 kg. Fantje so s 15 leti že začeli kot pripravniki z delom v rudniku, vendar so šele z 18. leti lahko sami začeli kopati rudo. Zaradi strupenosti živega srebra je bila povprečna življenjska doba rudarjev 45 let. Živo srebro so izvažali po vsem svetu. Medtem, ko so bili moški v rudniku, so ženske kleklale čipke, ki so jih prodajale. V muteju smo videli tudi pripomočke in postopek za izdelavo idrijske čipke.
Pot smo nadaljevali po strmi, ozki in ovinkasti cesti v CŠOD Vojsko. Po kosilu smo imeli delavnico robotike, kjer smo spoznali osnove programiranja. Razdelili smo se v skupine in vsaka skupina je sestavila svojega robota, ki je premagoval poligon in opravljal različne naloge (obračanje okoli svoje osi, vožnja naprej in nazaj, prenašanje bremena). Večerni čas smo izkoristili za druženje in športne aktivnosti.
V sobotno dopoldne smo nadaljevali z robotiko. Naloge so bile zahtevnejše, programiranje bolj zapleteno, vendar nam je s skupnimi močmi uspelo izvesti najzahtevnejšo nalogo. Robotki so bili na planetu Mars, kjer so premikali kamenje, dostavili vesoljsko sondo, postavili satelit in na koncu celo izstrelili raketo. Učitelji so nas pohvalili za vztrajnost in motiviranost za delo. Uspešno smo opravili tudi najzahtevnejšo nalogo programiranja. Popoldne smo se pomerili v orientacijskem teku po Vojskem. Naloga je bila skupna vsem, vendar smo ekipe štartale z zamikom. V pomoč so nam bili namigi in kompas. Iskali smo tatu, ki je ukradel diamantno ogrlico. Vse skupine smo pravilno ugotovile, kdo je bil tat. Dve skupini sta si malo podaljšali pot, vendar sta ravno tako prispeli na cilj.
Po večerji pa smo se preizkusili v kvizu, kjer smo na določeno črko morali napisati ime, državo, rastlino … Zelo smo se zabavali, saj smo iznašli kar nekaj novih imen, pa tudi kakšno mesto, da bi le bili uspešni. Zmagovalna ekipa je sladko nagrado razdelila med vse tekmovalce. Ker smo imeli še dovolj energije, smo po kvizu odšli ven ter pred domom igrali odbojko. Igra je bila napeta, žoga nam je velikokrat ušla v dolino. V popoldanskem času se nam je pridružila ravnateljica Andreja Koščak.
V nedeljo smo po zajtrku odšli na pohod do Snežne jame. Del poti smo prehodili po gozdu, kjer smo občutili tišino in mir. Ko smo prišli do jame, smo se po vrvi spustili v njo. Tam je bilo prijetno hladno, ozko in temno. Učitelj nam je povedal, da je jama dobila ime po snegu, ki se je v njej obdržal tudi več mesecev. Na poti proti domu smo v gozdu našli podrto smreko in lahko smo se sprehodili po njenem deblu, ki je bilo dolgo 30 m. Ko smo se vrnili pred dom, smo odšli na igrišče, kjer smo sodelovali v zanimivih igrah. Med seboj smo morali sodelovati in razmišljati, kako bomo nalogo uspešno izvedli. Ob tem smo se zelo zabavali. Po kosilu smo se zahvalili učiteljem v CŠOD Vojsko za prijeten in zanimiv program na taboru ter se z avtobusom odpeljali domov.
Vikend je bil naporen, vendar zanimiv, zabaven in poln novih doživetij. Vsi smo osvojili osnove programiranja, veliko smo se družili in bili uspešni pri dejavnostih.
udeleženci tabora nadarjenih in učiteljica Maja Bobnar, prof.
