V ponedeljek zjutraj  smo se učenci  v spremstvu učiteljev peš opravili v Terme Krka, kjer nas je sprejela predstavnica Term, gospa Katja Lazič Mikec. Nato nas je prevzel gospod Jani Kramar in nas pospremil v konferenčno dvorano. Najprej nam je bila predstavljena zgodovina Term Krka Dolenjske Toplice in nato nam je bil predstavljen poklic gostinca. Oseba, ki opravlja poklic gostinca, dela v strežbi kot natakar. Osnovna naloga natakarja, da jedi, ki jih naroči gost in pripravi kuhar, primerno, strokovno in prijazno postreže gostu. Gostu postreže seveda tudi  pijačo. Zanimivo je, da je delo natakarja razdeljeno na posamezne faze, kot so pripravljalna dela, kot priprava prtov, servietov, namiznega inventarja (jedilni pribor, krožniki, kozarci..) in ureditev servisnih vozičkov. Nato so pripravljalna dela v jedilnici oziroma v prostorih, ki so namenjeni postrežbi gostov, kot razporejanje miz in stolov, pogrinjanje, ureditev servisnih miz, pripravljanje pogrinjkov in tudi namizne dekoracije in jedilnih listov. Sledi sprejem gosta ob njegovem prihodu s tem, da ga pozdravi, mu poišče primerno mizo in pomaga pri odlaganju garderobe. Nato mu ponudi jedilni list, vinsko karto ali ga seznani z dnevno ponudbo. Sledi prevzem naročila, evidentiranje naročila, postrežba hrane in pijače, pospravljanje mize, priprava računa in zahvala za obisk. Poklic se lahko opravlja v vseh vrstah gostinskih obratov kot so: restavracije, gostilne, okrepčevalnice, bife, bistro, taverne, snack bari in picerije, v kavarnah, slaščičarnah, barih itd. pa tudi ne nazadnje v hotelski in zdraviliški dejavnosti. Čeprav ima poklic natakarja pri marsikomu še vedno slab prizvok, današnji trendi v kulinariki postavljajo poklic v nove razsežnosti. Natakarji več niso samo tiste osebe, ki nam strežejo hrano in pijačo, ampak gostu prodajajo oziroma pripovedujejo zgodbo jedeh in pijačah, ki mu jo strežejo. Za to pa je potrebno dodatno izobraževanje in usposabljanje.  Ob koncu predstavitve oziroma predavanja smo bili povabljeni na teraso Term za hotelom Kristal. Na terasi nas je pričakala malica v obliki čaja in rogljičkov, ki so potešili našo lakoto in žejo po predstavitvi prvega poklica. Nato smo se ponovno vrnili v konferenčno dvorano, kjer sta nam bila predstavljena še dva poklica, in sicer poklic medicinska sestra oziroma zdravstveni tehnik in fizioterapevt. Za poklic medicinske sestre moramo opraviti 4-letni srednješolski program in 6-mesečno pripravništvo. Naloga medicinske sestre je, da pomaga zdravim in bolnim ljudem, ki potrebujejo njeno pomoč. Osnovna naloga poklica je zdravstveno negovanje. V tem poklicu je zaželeno timsko delo, sodelovanje in kolegialnost ter dobre psihofizične sposobnosti. Možnosti za zaposlitev v tem poklicu so v bolnišnicah, termah, zdraviliščih in drugih zdravstvenih ustanovah. Poklic daje veliko možnosti bolj usmerjenega dela, kot recimo operacijska in anestezijska medicinska sestra, za kar se zahtevajo dodatna znanja in usposabljanja. Medicinska sestra naj bi izražala sočutje, empatijo, prijaznost in skrb. Medicinske sestre imajo svoj kodeks etike in etična načela poklica. Med njimi sta mi ostala najbolj v spominu: ne škoduj pacientom in skrb za zdravje posameznika. V zadnjem času pa največ povezujemo poklic medicinske sestre s testiranjem in cepljenjem za bolezen Covid-19. Vse to nam  je zelo lepo predstavila gospa Jelka Gabrijela Srša. Treme Krka Dolenjske Toplice imajo negovalni oddelek z 9-timi novejšimi sobami in  s 16 –timi posteljami, ki so del zdravstvenega centra dograjenega leta 1993 in katerega smo si tudi lahko ogledali. Pod njem se skrivajo zdravilni termalni izviri, katerih voda se koristi v dveh starejših bazenih, knežji in jamski bazen ter novejši malo večji notranji bazen, ki je bil dograjen z že omenjenim prizidkom. Sprejem gosta oziroma pacienta poteka na recepciji hotela Vital. Zdravstvene dejavnosti rehabilitacije izvaja medicinski rehabilitacijski tim, ki je zadolžen za izvajanje fizioterapije in delovne terapije. Tim odlikuje strokovnost, humanost in osebna zagnanost. Pri obravnavi pacienta sledijo značilnim 3P – pokazati, ponoviti, preveriti. Navadno so pacienti v povprečju deležni štirinajstdnevne rehabilitacije. Spoznali smo tudi pravila uporabe bazenov. Bazena ne uporabljamo, če imamo razne kožne bolezni in pred vstopom v bazen se stuširamo. Za ljudi s srčnimi boleznimi je priporočen hladnejši bazen. Imajo tudi posebne kopeli za zdravljenje različnih poškodb, zeliščne kopeli, podvodno masažo… V bazenih se izvajajo vaje za hojo, sedenje…, pri katerih se uporabljajo razni pripomočki – žoge, blazinice,…; individualna in skupinska gimnastika, funkcionalna vadba in podobno. Zdravstvena ponudba Term pa nudi veliko več kot samo rehabilitacijo po poškodbah, nudijo tudi rehabilitacijo bolnikov po boleznih gibal in posegih na gibalih, rehabilitacijo bolnikov z revmatskimi obolenji, po operacijah karcinoma dojke in malignomov rodil  ter z boleznimi centralnega in perifernega živčevja. Naj omenim še to, da se ob 11. uri  skupine pacientov zamenjajo in se tisti, ki so imeli terapije v bazenih, preselijo v telovadnico, kjer izvajajo razne gibalne vaje. Zadnji poklic, ki nam je bil prestavljen, je bil poklic fizioterapevta, ki ga je predstavila gospa Helena Vinšek. Za začetek smo spoznali vaje za dobro držo, katere smo tudi sami izvajali in se z njimi malo aktivirali. Fizioterapevti sledijo načelom Svetovne zveze za fizioterapijo, ki jih spodbujajo k sledenju pacientovega napredka s podporo novih znanj in tehnološkega napredka ter novih znanstvenih dokazov. Za poklic fizioterapevta je potreben študij, ki je nam najbližje dosegljiv v Novem mestu ali Ljubljani. Kot zanimivost nam je bila prestavljena nordijska hoja, ki je lahko tudi del fizioterapije, ali pa samo rekreacija. Na vprašanje kakšen je fizioterapevt, je odgovor, da ima srce humana in roke umetnika. Fizioterapevti lahko delajo v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, rehabilitacijskih centrih, naravnih zdraviliščih, pri zasebnikih, v izobraževalnih in raziskovalnih centrih, domovih starejših občanov in drugih zdravstvenih ustanovah. Nosijo uniformo, delovno obutev in ustrezno zaščito. Glavna njihova naloga pa je zagotavljanje varne rehabilitacije pacienta. Osebno mi je bil dan zanimiv, saj sem spoznala opisane poklice in dejavnosti Term malo bolje. Pa tudi posamezne oddelke, kjer izvajajo fizioterapijo in delovno terapijo.   Moj najljubši del dneva pa je bila vseeno malica oziroma rogljički, ki so nam jih v znak dobrodošlice pripravili v Termah Krka Dolenjske Toplice.

                                                                                                                                        Tjaša Medle, 8. a

                                                                                                                                       OŠ Dolenjske Toplice

Po dveh letih izvajanja projekta Erasmus + nam je uspelo izvesti prvo mobilnost tako z učenci kot učitelji. V hladnem nedeljskem jutru smo se 6. marca zbrali pred šolo. Mobilnosti na Portugalsko smo se udeležili učenci devetih razredov: Maša Čuk, Lara Klobučar, Kristjan Kren, Gašper Škoda in Žan Vrtar, spremljali pa sta nas učiteljici mag. Helena Arzenšek Krajačič, prof. in vodja projekta Antonija Miklavčič-Jenič, prof. Vsi smo aktivno sodelovali v projektu. Pot nas je vodila preko Dunaja do Lizbone. Od tu pa še 2,5 ure vožnje s kombijem do manjšega mesta Mortágue. Mortágua leži v osrčju Portugalske, skoraj na sredini med Portom na severu in Lizbono na jugu. Gostila nas je Agrupamento de Escolas de Mortágua (osnovna in srednja šola). Šolo sestavljajo tri izobraževalne ustanove: osnovna šola MortáGua, osnovna šola José Lopes de Oliveira in srednja šola João Lopes de Morais.  Šola zaposluje približno 110 učiteljev, ki poučujejo približno 900 učencev. V nedeljo zvečer so nas prijazno sprejele portugalske družine. Pri  njih smo bivali cel teden. Do ponedeljka smo spoznali še ostale udeležence 4. mobilnosti s Slovaške, Nemčije, Norveške in Portugalske. Danci se mobilnosti niso udeležili, saj so sredi projekta odstopili. V ponedeljek so učenci in učitelji portugalske šole pripravili kulturni program, države udeleženke pa so prišle na prizorišče s slavnostnim mimohodom. Že v ponedeljek smo si ogledali celotno šolo in vrtec. Vsi učenci imajo pouk do 17.00. Opazovali smo prvošolce, ki so se kljub pozni uri mirno in tiho učili. Šolo za nižje razrede in vrtec je nova in zelo čista. Ogledali smo si mesto in obiskali župana, ki nas je sprejel v mestni hiši. Torkovo jutro smo pričeli z obiskom pouka, nadaljevali z družabnimi igrami, preko katerih smo se dobro spoznali. Sledilo je skupinsko delo na temo vojne v Ukrajini in medijev. Vsako skupino so sestavljali člani iz različnih držav. Pripraviti smo morali TV novico, ki smo jo ob koncu tedna posneli. V sredo smo si ogledali Coimro-četrto največje mesto Portugalske ter poslušali Fado-portugalske žalostinke. Ob ogledu fakultet smo opazili kar nekaj študentov oblečenih v dolge črne halje. Izvedeli smo, da so bile ravno te halje navdih za oblačilo Harry Potterja. Samo mesto Coimbra je zelo lepo, leži pa na hribčku ob reki Mondego. Slovi po najstarejši univerzi na Portugalskem. Reka Mondego priteče tudi v Montágua. Le tu je zgrajeno umetno jezero, ki napaja hidroelektrarno. Ob jezeru je rekreacijski center ter hotel. Letošnje leto je gladina vode v jezeru zelo nizka, kar pa nas ni oviralo, da smo se preizkusili v kanuizmu in vožnji s supi. Naši ekipi je zelo dobro šlo, nekateri učenci pa so preverjali temperaturo vode, saj so kar nekajkrat padli vanjo. Večer so popestrili starši naših gostiteljev in kuharji šolske kuhinje. Pripravili so polno mizo portugaslkih jedi. Manjkalo ni ne mesa, rib in seveda sladic. Vse smo poskusili in se pošteno najedli. V petek smo dokončali delo v skupinah in si ogledali videoposnetke. Prav  zanimivo je bilo opazovati sebe in skupino pri TV poročanju. Vse skupine so svoje prispevke odlično pripravile. Popoldne so se poslovili učenci iz Norveške in Nemčije, Slovenci in Slovaki pa v soboto zjutraj. Od portugalskih gostiteljev in staršev smo se poslovili pred šolo. Obljubili smo si, da si bomo dopisovali in se v prihodnjih letih še srečali. Vse smo povabili tudi na obisk v Slovenijo. V soboto pa sta nas naši učiteljici odpeljali v Ocenarium v Lizboni. V središče stavbe je velik akvarij, ki sega več nadstropij. Sam ocenarium ima več kot 8000 živali, ki živijo v vodi in ob njej. Na žalost nismo imeli časa, da si ogledamo vse zbirke, ki so v celotni stavbi. Skupaj s Slovaki smo se vkrcali na letalo iz Lizbone proti Dunaju. Večer se je že prevesil v noč, ko smo prispeli na Dunaj. Med letom smo uživali v pogledu na razsvetljene vasi in mesta pod nami. Na Dunaju je sledilo še zadnje slovo od Slovakov, ki so se odpravili proti Bratislavi. V Dolenjske Toplice smo se vrnili v nedeljskih jutranjih urah. Starši so nas že nestrpno čakali, saj nas niso videli cel teden. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam omogočili, da smo lahko potovali na Portugalsko, predvsem pa našim gostiteljem, s katerimi smo stkali nepozabne vezi. Delo v projektu teče naprej. Mogoče bomo imeli srečo in se udeležili še kakšne mobilnosti. Že v aprilu sledi mobilnost na Slovaško, v juniju pa se vsi skupaj zberemo pri nas v Sloveniji.Z obiskom v Sloveniji, pa se dvoletni projekt, ki se je izvajal tri leta končuje. V njem smo izvedeli veliko o novih in sodobnih medijih, ki igrajo v današnjem času pomembno vlogo.

Učenci in učitelji 4. mobilnosti na Portugalsko

V tednu pred zimskimi počitnicami smo izvedli kulturni in športni dan. V Dolenjskih Toplicah so si učenci na kulturnem dnevu pod vodstvom prijazne gospe Polone Vrtar ogledali Kulturno – kongresni center in Sitarjevo hišo. V KKC-ju so učenci vstopili v dvorano in na balkon, pokukali pa so tudi v prostor z gumbki. Z njihovo pomočjo mojster prižiga reflektorje in luči, spusti platno za ogled filma, vklopi mikrofone in poskrbi za posebne efekte na odru. V avli so si učenci ogledali še razstavo slik. Bili so presenečeni, ko so ugotovili, da imajo v Dolenjskih Toplicah gledališče, kino in galerijo v eni stavbi. Ogledali so si tudi obnovljeno Sitarjevo hišo in pozorno poslušali gospo Vrtar, ki jim je predstavljala dejavnosti, ki v tej hiši potekajo. Prijazno jih je povabila, naj pridejo skupaj s starši na kakšno delavnico.

Športni dan pa smo izvedli na Gačah. Nekateri učenci so imeli s seboj vreče napolnjene s slamo in lahke sanke. Tako so se lahko sankali, kot so se nekoč njihove stare mame. Šli smo tudi na kratek pohod po hribu in dan zaključili z malico. Vreme nam je bilo naklonjeno, sijalo je sonce in bilo je prav prijetno. Veseli smo se vrnili v šolo.

Miroslava Hrovat, prof.