Skoči na glavno vsebino
Pomoč za male živali

Pomoč za male živali

Veliko muckov in kužkov je zapuščenih. Zato smo se na mednarodni dan živali, ki je bil 4. oktobra, pri interesni dejavnosti Prostovoljci odločili, da bomo organizirali akcijo zbiranja artiklov za pomoč živalim v zavetišču Turk. Akcijo smo izvedli od srede, 5. 10. do petka, 7. 10. 2022. Na naše veliko veselje smo zbrali veliko hrane za živali, priboljškov, odej in tudi igrač.Vse podarjene stvari smo razvrstili v škatle in jih v torek, 11. 10. 2022, odpeljali v Zavetišče Turk na Zajčji vrh.Tam nas je sprejel gospod Marjan in nam predstavil zavetišče. Povedal nam je, kako naj ravnamo, ko najdemo kužka ali muco. Pokazal nam je tudi zapuščene živali, ki čakajo na novega lastnika pri njih. Nekateri kužki so bili prestrašeni in žalostni, drugi pa zelo veseli našega obiska. Najraje bi jih vzeli kar nekaj s seboj domov ali v šolo. Žal to ni možno, vseeno pa lahko pomagamo tako, da organiziramo zbiralno akcijo ali pa starše povprašamo, če lahko posvojimo kužka ali muco iz zavetišča. Upamo, da bodo vse živali hitro našle svoj novi dom in da bodo ljudje lepo skrbeli za njih.

Lorena Čengija, 6. b

Jesenska zbiralna akcija starega papirja

Šolska skupnost Osnovne šole Dolenjske Toplice tudi v letošnjem šolskem letu načrtuje dve zbiralni akciji starega papirja. Prvo smo izvedli v mesecu oktobru, naslednja pa nas čaka v mesecu aprilu. In kako uspešni smo bili? Zbrali smo 11 770 kg papirja. Učenci na predmetni stopnji so zbrali 6 707 kg papirja, na razredni stopnji pa 4 701 kg papirja. Vrtec je skupaj zbral 362 kg papirja. Zahvaljujemo se vam za vso pomoč pri zbiranju papirja, moči pa ponovno združimo  v  spomladanskem času.

Mentorja šolske skupnosti: Katja Bučar, prof., Gašper Štih, prof.

Teden otroka

Vsak prvi teden v mesecu oktobru poteka Teden otroka, ki je program Zveze prijateljev mladine že od leta 1954. Letos je potekal od 3. do 10. oktobra. Osrednja tema je bila »SKUPAJ SE IMAMO DOBRO«.

Šolska skupnost je tako v tednu otroka pripravila sprejem prvošolčkov v šolsko skupnost, izpeljala prve Igre brez meja ter vključila v šolski jedilnik ideje za malico in kosilo učencev 1. in 9. razredov.

V torek, 4. 10. 2022, smo organizirali prve Igre brez meja za vse oddelke od 1. do 9. razreda. Potekale so na šolskem igrišču, ločeno po triadah. Vsak oddelek je zastopalo določeno število učencev in učenk, ki so se preizkusili v različnih zanimivih in zabavnih športnih nalogah. Preostali učenci pa so svoje vrstnike športno spodbujali s tribun. Igre so bile prilagojene starosti in zmožnosti učencev, kljub temu pa so morali tekmovalci, katerim je bila zaupana naloga zastopanja oddelka, pokazati veliko spretnosti, iznajdljivosti in hitrosti. Na koncu vsakega sklopa iger so se tekmovalci po oddelkih pomerili še v vlečenju vrvi. Na koncu dneva so bili vsi učenci, tako tekmovalci kot navijači, navdušeni nad igrami.

V petek, 7. 10. 2022, je potekal sprejem prvošolčkov v šolsko skupnost. Sprejem je potekal na šolskem igrišču, kamor so učence 1. razredov ob spremljavi marša pospremili devetošolci. Sledil je je program, ki ga je vodila predsednica šolske skupnosti Nina Janežič. Po uvodnem pozdravu in nagovoru je sledil še govor ravnateljice Andreje Koščak. S svojim nastopom so se predstavili tako prvošolčki kot devetošolci. Za uradni sprejem v šolsko skupnosti so morali prvošolci še slavnostno zapriseči. Ob zaključku je sledil še skupni častni krog na atletskem stadionu. S tem so letošnji prvošolci postali uradni člani šolske skupnosti.

Katja Bučar, prof. in Gašper Štih, prof., mentorja Šolske skupnosti

Po poteh prvih zapisov v slovenskem jeziku

Po poteh prvih zapisov v slovenskem jeziku

V četrtek, 6. 10. 2022, smo se z učenci 9. razredov odpravili na ekskurzijo Po poteh prvih zapisov v slovenskem jeziku. Z avtobusom smo se ob 8.30 odpeljali proti Muljavi, rojstnemu kraju Josipa Jurčiča, ki je med drugim napisal prvi slovenski roman Deseti brat. Tam smo se najprej seznanili s pojmom »muzej na prostem« in občudovali lepo urejen zunanji ambient, ki ga z roko v roki bogatita preudarno prenovljena podeželska arhitektura in jesensko obarvana narava. Občudovali smo slamnate strehe, skromnost notranjosti nekaterih poslopij, se seznanili z nekaj kmečkimi opravili in podrobneje spoznali Jurčičevo družino, življenje tistega obdobja in tako lažje povezali teme in motive njegovega literarnega ustvarjanja.

Pot nas je vodila naprej v Stično, kjer smo bili lepo sprejeti v tamkajšnji cistercijanski samostan, v sklopu katerega deluje Muzej krščanstva na Slovenskem. Izvedeli smo, da je bil samostan ustanovljen v začetku 12. stoletja in da je več stoletij veljal za vsestransko središče takratne dežele Kranjske. Ogledali smo si nekatere notranje prostore samostana, navdušila sta nas zlasti znameniti križni hodnik in jedilnica, ki je bila pravo presenečenje za naše oči – njen strop je namreč obokan in prezicno poslikan, pohištvo pa bogato iztesano. Kustos nam je povedal, da menihi med obedovanjem sedijo vsak zase in se ne pogovarjajo, pri tem pa poslušajo branje Svetega pisma. Ogledali smo si tudi redovno cerkev, ki velja za eno najstarejših in največjih cerkva na Slovenskem. Nadaljevali smo z ogledom muzejske zbirke, podrobneje smo se seznanili z bogato pisno dediščino srednjeveških rokopisov, zlasti s Stiškim rokopisom iz leta 1428, ki sodi med najstarejše zapise v slovenskem jeziku. Obisk smo zaključili z aktivnim sodelovanjem v delavnici, kjer so učenci postali pisarski mojstri, kot je bil mnogo stoletij poprej mojster Bernard. Prejeli so kaligrafska peresa, črnilo, papir in se preizkusili v protogotici – pisavi stiških romanskih rokopisov.

Naša zadnja popotniška točka pred odhodom domov je bila Rašica, rojstni kraj Primoža Trubarja – utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika in avtorja prve slovenske tiskane knjige. Na Trubarjevi domačiji smo se seznanili z njegovim delom in življenjem, si ogledali mlin, žago in nazadnje še izdelali vsak svojo miniaturno knjigo. Tudi na Rašici smo občudovali lepo urejen muzejski kompleks, uživali ob prijetnem vetriču in celo naredili skupno fotografijo.

Dan je bil prijazen, vreme čudovito, naše popotovanje pa nadvse zanimivo in poučno. Vse to je bilo zagotovilo za dobro voljo učencev, ki so med vožnjo proti domačim Dolenjskim Toplicam tudi zapeli marsikatero »domačo«.

zapisala Tina Kocjan

Biblobus

Biblobus

v petek, 7. 10. 2022, se je pred vrtcem in šolo ustavil bibliobus. Otroci so že od daleč opazili zanimiv velik avtobus. Po poslikavi njegove zunanjosti so hitro ugotovili, kaj se skriva v njem. Odpravili smo se bližje, kjer sta nas pričakala voznik in knjižničarka iz krajevne knjižnice, ki nas je povabila v bibliobus. Otroci so z zanimanjem ogledovali bogato založene police bibliobusa ter se posedli in prisluhnili knjižničarki Zvonki. V družbi medvedka jim je prebrala pravljico Majhna miška z velikim srcem. Otroci so pozorno prisluhnili zgodbi o mali miški Mili, o njenem pogumu in prijateljstvu z medvedom. Za konec smo s skupnimi močmi rešili nekaj vprašanj iz kviza o pravljicah. Druženje s knjižničarko Zvonko je bilo prijetno in je kar prehitro minilo. Bibliobus so si ogledale vse starejše skupine vrtca.

Irena Andrić, vzgojiteljica

Dostopnost