V torek, 11. 3. 2025, smo šestošolci obiskali Tehniški muzej Bistra pri Vrhniki. Spremljale so nas učiteljice Anja Škulj, Marija Murn in Jasmina Kokalj. Učiteljica Helena Jordan, ki je bila vodja, nam je pri pouku tehnike že prej predstavila, kako bo ta dan potekal in kaj vse bomo videli. Že vnaprej smo se tega veselili.
Po dvourni vožnji smo pojedli šolsko malico, ki smo jo imeli s sabo. Potem so nas razdelili v skupini A in B. Odšli smo na različne točke. A skupina si je najprej ogledala prve avtomobile, ki so bili izdelani v Nemčiji, kot na primer Picolo. Izvedeli smo veliko o starih avtomobilih, njihovi izdelavi in podobno, saj nam je voditeljica veliko govorila o tem. Ker smo končali s prvo postajo, smo si hiteli ogledat motorje. Bili so tako zanimivi, da smo si jih takoj ogledali. Nadaljevali smo z ogledom starih koles. Prva kolesa so bila lesena, brez pedal, videli smo tudi kolo za 3 osebe, kolo, ki ima ogromno prvo kolo in majhno zadnje kolo in še veliko zanimivih koles. Po ogledu koles in avtomobilov smo si šli ogledat letala in stare tramvaje. Videli smo tramvaja, ki sta včasih vozila po Ljubljani. Ogledali smo si tudi razvoj bencinskih postaj. Po ogledu vseh prevoznih sredstev smo šli pogledat žagarstvo. Tam smo videli veliko različnih orodij in pripomočkov za delo. Ker smo si morali tudi kaj zapomniti, smo po koncu reševali učni list. Po ogledu lesarstva smo odšli v učilnico, kjer smo izdelovali lesene izdelke – intarzije. Nato smo šli pogledat lovsko razstavo. Ker so nam bili avtomobili tako zelo všeč, smo si šli ogledat Titove avtomobile. Tito je bil Jugoslovanski predsednik. Njegovi avtomobili so bili zelo lepi in moderno opremljeni.
S tem ogledom se je zaključilo naše raziskovanje. Na koncu smo odšli v trgovinico, kjer smo si lahko kupili spominke. Današnji dan nama je bil všeč, najbolj pa nama je bilo všeč lovstvo in Titovi avtomobili.
V sredo, 5. 3. 2025, so učitelji za nas, nadarjene učence, pripravili edinstveno ustvarjalno popoldne na prostem, kjer smo prepletli branje z ročnimi spretnostmi. Preizkusili smo se v različnih delavnicah, kjer je bilo natančno branje navodil ključnega pomena za uspešno izvedbo nalog.
Delavnice so bile raznolike in zanimive. Najprej smo so se preizkusili v pisanju haikuja, kratke japonske pesniške oblike, kjer smo skozi besede morali ujeti trenutke narave in domišljije. Bilo je kar težko. Nato smo morali zavihali rokave in izdelati ptičje hišice, pri čemer smo morali natančno slediti navodilom, da so končni izdelki varni in uporabni za ptice.
Sledila je postavitev zelene mandale iz naravnih materialov, kjer smo razvijali občutek za estetiko in simetrijo. V šivalni delavnici smo se preizkusili v osnovah šivanja in ustvarili zanimive izdelke, pri tem pa razvijali potrpežljivost in natančnost. Prav posebno doživetje je bila kemijska delavnica, kjer smo izvajali poskuse. Za konec pa smo spletli še igračke za pse in tako dokazali, da ustvarjalnost nima meja.
Celotno dogajanje je potekalo v sproščenem vzdušju na prostem, kar je izkušnjo naredilo še bolj posebno. Ob koncu so nam učitelji povedali, da smo pokazali veliko ustvarjalnosti, sodelovanja in iznajdljivosti. Za zaključek smo se skupine preizkusile v kvizu, kjer smo pokazale, koliko novega smo se naučile na delavnicah.
Popoldne je bilo aktivno, drugačno in nadvse zanimivo. Mislim, da smo si nabrali dragocene izkušnje, ki nam bodo koristile tudi v prihodnje.
Tudi v letošnjem šolskem letu smo na OŠ Dolenjske Toplice vabili pomlad tako, da smo se našemili v pustne maske in z rajanjem preganjali mraz in zimo. Maškare od 1. do 3. razreda so se pridružile pustni povorki v Dolenjskih Toplicah, vse ostale šeme od 4. do 9. razreda pa so dnevu ukradle 4. šolsko uro in se zbrale v telovadnici šole, da bi se pomerile v že tradicionalnih športno-zabavnih igrah v pustnih maskah. Posamezni oddelki so tekmovali med seboj, pri čemer so tekmovalci morali biti našemljeni, in najboljša dva oddelka v kategorijah od 4. do 6. razreda in od 6. do 9. razreda sta dobili sladko nagrado v kuhinji. Medtem pa je potekalo tudi tekmovanje za naj maske. Strokovna pustna komisija je izbrala eno naj posamezno masko na razredni stopnji in eno na predmetni stopnji ter eno naj skupinsko masko. Kriteriji pa so bili sledeči: maska je morala biti izvirna oziroma nepričakovana, edinstvena, izdelana doma in morala se je tudi ustrezno vživeti v svojo vlogo. Letos so bile najbolj prepričljive Pika Nogavička, regratova lučka in skupina lego kock. Tudi vse naj maske so prejele sladko nagrado.
mentorici šolske skupnosti, Nina Pavlin in Vesna Kastelic
V Osnovni šoli Dolenjske Toplice smo v januarju in februarju ponovno izpeljali pet zanimivih in poučnih delavnic digitalnih veščin, ki so potekale v računalniški učilnici. Učenci osnovne šole, ki so vključeni v interesno dejavnost Prostovoljci so z veseljem pomagali pri poučevanju starejših udeležencev. Izvedbe delavnic so potekale pod mentorstvom učiteljic Antonije Miklavčič-Jenič, Helene Arzenšek Krajačič in Špele Mrvar. Letošnje delavnice je redno obiskovalo devet udeležencev iz Društva upokojencev Dolenjske Toplice. Na vsaki delavnici pa nas je obiskala tudi vodja sekcije za izobraževanje v društvu, ga. Cirila Vidmar. Z navdušenjem je opazovala medgeneracijsko sodelovanje in interes naših udeležencev nad izvedbo delavnic.
Naše delavnice niso bile le učenje o internetu, varnosti na spletu in uporabi računalnika ali pametnega telefona, bile so pravo medgeneracijsko druženje. Delavnice so povezale učence, učiteljice in starejše udeležence v skupnem učenju ter sodelovanju. Skupaj smo reševali kvize, spoznavali aplikacije, se učili skozi igro in praktičnimi vajami ter si pomagali pri vsakdanjih digitalnih izzivih. Nekateri so se delavnic udeležili že drugič in ugotovili, da se vedno naučijo kaj novega.
Na koncu delavnic so udeleženci zapisali svoje vtise o izvedbi. Le-ti so bili pozitivno naravnani in iz njih je bilo razbrati veliko veselja in zadovoljstva. Mlade prostovoljce so udeleženci pohvalili za potrpežljivost in prijaznost, učiteljice pa za zanimiv in uporaben program, ki je bil prilagojen vsem udeležencem ter njihovo strokovno pomoč, ki so jo nudile pri izvedbi. Ob zaključku programa smo si ogledali nov vrtec, ki je navdušil vse udeležence.
Ure so minile, kot bi mignil in na koncu smo se vsi strinjali, da bi si takšne delavnice želeli tudi v prihodnje. Učenje je bilo zabavno, druženje sproščeno, spoznali smo nove prijatelje in se ob tem še veliko novega naučili.
Šola v naravi se počasi zaključuje. Tudi danes smo se zbudili v megleno in vetrovno jutro. Ampak to nas ni ustavilo pri smučarskih aktivnostih. Po zajtrku smo se toplo oblekli in se odpravili na smučišče.
Razporedili smo se k svojim učiteljem smučanja in naredili nekaj razgibalnih vaj, da smo si ogreli mišice. Videli smo, da so ponoči uredili progo ter jo pripravili za smučanje. Začetniki že odlično smučajo. Ostali smo delali vaje, da bi izboljšali svojo tehniko smučanja. Vozili smo se po eni smučki, v paru smo se vrteli po smučišču, vozili smo vzvratno in v parih delali zavoje.
Ob 10.30 smo imeli kratko pavzo za čaj, ki nas je lepo pogrel. S smučanjem smo nadaljevali do kosila.
Po kosilu smo imeli čas za druženje in počitek. Učitelji so nam dovolili, da smo se obiskovali v sobah. Ob 15. uri smo imeli v jedilnici pouk. Reševali smo delovne liste in pisali dnevnik. Pisno deljenje nam ni šlo najbolje, smo raje iskali skrite drevesne vrste v povedih. Za malico smo imeli mini krofe in sadje.
Potem smo imeli filmsko popoldne. Gledali smo film Luca. Za večerjo smo jedli pice, ocvrt krompirček in ocvrte piščančje trakce.
In končno smo dočakali disco. V sobah smo se lepo uredili in pripravili frizure. Odšli so v sosednji hotel, kjer je DJ vrtel glasbo po našem izboru. Zelo smo uživali v plesu in petju. Na plesišču so bili tudi učenci drugih šol. Po eni uri smo se odpravili nazaj v naš hotel. V sobah smo se pripravili na spanje in začeli pakirati svoje stvari v kovčke.
Poslušali smo še pravljico ter odšli spat. Jutri je naš zadnji dan na Kopah.
Pred OŠ Dolenjske Toplice se v vrnemo ob 16.30. Starši boste dobili obvestilo preko eAsistenta.
Današnji dan je bil poln dogodivščin. Zajtrk je bil kot prejšnje dni odličen. Izbirali smo lahko med različnimi vrstami hrane, ki so zadovoljili vse okuse. Sledila je priprava na smučanje.
Padal je dež, pihal je veter, vendar nas to ni ustavilo. Po ogrevanju smo se razdelili v skupine. Smučarji pri učitelju Igorju in Urošu smo se smučali po daljši progi, do katere smo prišli s sedežnico. Proga je bila na nekaterih delih zelo razmočena, vendar je bila smuka odlična. Smučarji pri učiteljici Tjaši in Lari, pa smo se najprej z jurčkom zapeljali na smučišče ter prikazali že osvojeno znanje.
Po toplem čaju pa sta nas učiteljici seznanili, kako se vozimo s sedežnico. Nadeli smo si smuči ter se spustili do sedežnice. Prislonili smo smučarsko karto in zabava se je pričela. Vožnja s sedežnico je bila pravo doživetje, ampak na nekaterih delih smo bili kar visoko nad tlemi.
Po okusnem kosilu smo se lahko s sošolci družili po sobah in se igrali družabne igre. Ob 15. uri smo šli v jedilnico in reševali angleško križanko in osmerko ter izpolnili dnevnik. Komaj smo čakali nočno smuko. Ko smo prišli na smučišče, so se prižgali reflektorji, ki so kljub megli osvetlili celotno progo. Trikrat smo se spustili po progi in dokazali, da smo že pravi smučarji. Bilo je super, ker smo bili na smučišču sami.
Po večerni rutini smo se zbrali v eni sobi in prisluhnili pravljici.
