Avtor: Antonija Miklavčič-Jenič | nedelja, 6 septembra, 2020 | Spletni časopis
V torek, 1. 9. 2020, smo učenci še vsi zaspani ob 8.00 začeli prihajati pred šolo, kjer so nas pričakali razredniki. Razporedili smo se po skupinah glede na oddelek in prejeli prva navodila svojih razrednikov. Po dolgem času smo se s prijatelji lahko še malo podružili. V garderobo je vstopil vsak razred posebej, pred vhodom pa si je vsak učenec razkužil roke in nadel masko.
Učenci smo se preobuli in odšli v svoje učilnice. Prvi dve šolski uri sta bili razredni uri in sta se pričeli z nagovorom ravnateljice, ki nam je zaželela uspešno šolsko leto, nadaljevali pa s ključnimi informacijami razrednikov glede urnika, hišnega reda, higienskih pravil šole v času epidemije Covid-19 … Ena od novosti v tem šolskem letu je to, da učenci na predmetni stopnji ne menjamo več razredov, ampak smo ves čas v matičnih učilnicah, razen pri športu ali ko imamo manjše učne skupine. V razredu pa ima vsak učenec svojo mizo, saj s tem ohranjamo varnostno razdaljo. Nato smo učenci delili svoja doživljanja v času počitnic in učiteljem zaupali svoja pričakovanja v novem šolskem letu. Sledili sta še dve uri pouka, namenjeni uvodnim informacijam posameznih predmetov.
Ob 11.50 smo lahko zapustili svoje učilnice in odšli na kosilo, nato pa s prvim avtobusom domov. Prvi šolski dan je bil zanimiv, a vseeno drugačen od drugih. V novem šolskem letu si želimo, da bi ostali zdravi in celo leto hodili v šolo.
Hana Fink, 7. a
Avtor: Antonija Miklavčič-Jenič | sreda, 17 junija, 2020 | Spletni časopis
V ponedeljek, 15. junija, smo se devetošolci, ki smo bili vseh devet let odlični, udeležili sprejema pri županu naše občine, Franciju Vovku. Spremljala nas je ravnateljica Andreja Koščak, prof. in razrednika Antonija Miklavčič-Jenič, prof. ter Igor Kovač, prof. Župan nas je sprejel v sejni sobi. V začetku našega druženja nas je prav lepo pozdravil ter nam namenil nekaj besed. Pogovor je tekel o našem delu na daljavo, izbranih srednjih šolah in ciljih ter željah v prihodnosti. Podaril nam je knjige z naslovom Dolenjske Toplice v odsevu časa. Za konec pa je vsak dobil še sladko presenečenje, in sicer kremšnito. Po skupnem fotografiranju smo se razšli. Imeli smo se zelo lepo, saj smo od župana prejeli veliko spodbudnih besed, ki si jih bomo za vedno zapomnili.
Lara Sajevec, Ema Menger 9. a
Avtor: Antonija Miklavčič-Jenič | torek, 16 junija, 2020 | Spletni časopis
V petek, 12. 6. 2020, smo imeli učenci devetega razreda v Osnovni šoli Dolenjske Toplice valeto. Začela se je ob 14.30, v šolski telovadnici. Valete smo se vsi veselili že na začetku devetega razreda in tako bi moralo ostati vse do konca. Pa je vmes posegel virus Covid-19 in nam na žalost odnesel klasično valeto s svečanimi oblačili in z veliko povabljenci. Starši se tako niso mogli udeležiti našega programa v telovadnici šole, so pa z nami našo srečo delili učitelji in tako smo jo skupaj uspešno pripeljali do konca. Pripravili smo program, a nam je del scenarija ostal skrit, kar smo ugotovili šele na sami valeti. Ravnateljica nam je skupaj z razrednikoma pripravila kar nekaj presenečenj, ki so našo valeto še polepšala.
Vseh teh devet let je zelo hitro minilo in sedaj se nam odpirajo nova vrata v svet. In čisto zares za konec in za začetek novega, kot nam je ob koncu valete zaupala ravnateljica, obljubimo, da bomo na naši nadaljnji življenjski poti sledili svojim sanjam, delali dobra dela in se veselili novih zmag. Četudi ne vemo kaj nas čaka, si želimo, da bi vsak izmed nas našel tisto pravo pot v življenju.
Zara Avsec, Pia Fink, Aljaž Vovk, 9. razred
Avtor: Antonija Miklavčič-Jenič | petek, 15 maja, 2020 | Spletni časopis
Projekt Erazmus +, se že vrsto let ukvarja z izmenjavami predvsem učencev in občasno osebja. Projekt, ki smo se ga lotili, je bil imenovan Nemesis, ki se ukvarja s sodobnim novinastvom. Čez leto smo se ukvarjali s pisanjem člankov, anketami in analizami, pripravljali smo se na izmenjavi in še veliko več.
Na začetku leta smo uredili »kotiček« na hodniku na predmetni stopnji. V kotičku je plan dela za celotno leto, načrtovane izmenjave in naloge za učence. V kotičku smo se tudi zbirali in načrtovali delo.
Začeli smo z načrtovanjem filma, ki bi predstavil našo šolo in oblikovanjem logotipa za program Nemesis. Logotip smo načrtovali in izdelovali kar nekaj mesecev, dokončali pa januarja. Naš logotip je zmagal. Logo je zmagal v celotnem projektu, kar je odličen dosežek v evropskem merilu.
Ko smo zaključili z logotipi, smo se osredotočili na film, ki naj bi predstavil našo šolo drugim članicam projekta. Najprej smo načrtovali celoten filmček, kako bi ga posneli in kako bi izgledal. Lotili smo se snemanja, ki ga je sestavljal studijski del in terenski del. Ciljali smo na format televizijskih novic, kar nam je tudi odlično uspelo. Ko smo posneli, so posnetki leteli v post-produkcijo, kjer je filmček dobil končno podobo.
Februar je bil zelo zanimiv mesec, saj smo se srečali z novinarko Barbaro Barbič in gostovali v radijski oddaji Hudo na nacionalki. Pa gremo od začetka. Barbara Barbič nam je predstavila novinarski poklic, različne vrste medijev in njene izkušnje. Ko nam je tako predavala, smo se veliko naučili, kar nam je kasneje pri pisanju zelo koristilo. 15. februarja so v oddaji Hudo sodelovali štirje učenci in učiteljica. Podali smo svoje mnenje o srednjih šolah in informativnih dnevih, šoli na splošno in še več. Tudi tam smo se veliko naučili, saj smo dobili tudi voden ogled radijskega dela RTV-ja iz prve roke. Medtem ko smo hodili po stavbi, smo se tudi veliko pogovarjali in razbili kar nekaj mitov o radiu in medijih na splošno.
Od začetka leta je bila na spletni strani šole anketa. Vprašalnik je bil namenjen staršem in otrokom. Odgovarjali so, koliko spremljajo novice, kakšne novice berejo, gledajo ali poslušajo in s kom jih spremljajo. To smo kasneje analizirali in naj bi predstavili sošolcem, vendar nam to ni uspelo zaradi trenutne zloglasne situacije.
Morali bi iti tudi na izmenjave: Dansko in Slovaško, vendar se tudi to ni izšlo za učence. Res je škoda, da nismo šli, saj bi s tem nadgradili vse naše delo, s katerim smo včasih zamujali, vendar smo ga naredili. Konec koncev je izmenjava nagrada za delo čez celo leto.
Torej, če potegnemo črto in izvzamemo famozne izmenjave, je bilo leto uspešno. Prinesli smo nagrado za najboljši logotip v Slovenijo in končno naredili filmček, ki bi predstavljal šolo, se pogovarjali z novinarji in govorili v pravi, pravcati pogovorni oddaji na nacionalnem radiu. Sicer nismo nikogar gostili, ali kam šli čez mejo, kar je namen tega projekta, vendar smo se veliko naučili in naredili. To je bilo grenko-uspešno Erazmus leto.
Luka Čuk, 9. a
Avtor: Antonija Miklavčič-Jenič | ponedeljek, 4 maja, 2020 | Spletni časopis
V začetku šolskega leta 2019/2020 smo se v okviru projekta Erasmus+ Novi mediji v demokratični družbi, ukvarjali z dokončno pripravo projekta. Usklajevali smo jo na prvi mobilnosti projekta, ki je potekala od 21. 11. 2019 do 25. 11. 2019 na Norveškem. Norveška šola Østerås, pod znano Holmenkollenško skakalnico v bližini Osla, je tudi nosilka in vodilna država znotraj projekta. Mobilnosti sta se udeležila dva učitelja: vodja Antonija Miklavčič-Jenič, prof. in Dejan Žnideršič, prof. Poleg usklajevanja celotnega projekta je bila pomembna tema tudi uskladitev mobilnosti znotraj pouka vseh partnerskih držav. Sledilo je delo v samem projektu. Na šoli so se učenci vključili v interesno dejavnost, kjer so pripravljali vsebine projekta. V okviru projekta so sodelujoči učenci predstavili sebe, svojo družino, interese, najljubše jedi, glasbo… Predstavitve smo poslali partnerskim šolam. Učenci so pričeli z medsebojno komunikacijo. Le-ta je bila usmerjena predvsem na mobilnosti in iskanje gostujočih gostiteljev. V času pred božičem smo vse sodelujoče države pripravile predstavitev praznovanja božiča, ki je v vseh članicah pomemben družinski praznik. Največ razlik je le v številu prostih dni. Za lažji pregled dejavnosti znotraj projekta, so člani naše skupine pripravili dvoletni koledar. V njem so zapisane dejavnosti projekta, ki se bodo izvajale, velik poudarek pa je na posameznih mobilnostih. Koledar je opremljen s fotografijami posameznih članic, recepti tradicionalnih jedi, namigi, ki se nanašajo na vsebino dela. Koledar smo poslali vsem članicam, sami pa smo ga izobesili v kotiček projekta na šoli. V okviru projekta smo izpeljali natečaj za logotip projekta. V njem so sodelovali učenci naše šole. Prispelo je 20 logotipov, ki so bili zelo domiselno izdelani. V januarju so člani tima Erasmus+ – učenci in učitelji glasovali za najboljši logotip. Največ glasov sta dobila logotipa učencev 9. a razreda, Jana Tisovca (prvo mesto) in Krištofa Bučarja (drugo mesto). Oba smo poslali na glasovanje za logotip projekta na Dansko. V decembru smo pripravili anketo v vseh partnerskih državah na temo NEMESIS – JAZ IN MOJE NOVICE. Anketo smo ponudili staršem in tudi učencem. V anketi je sodelovalo 520 učencev, od tega kar 167 iz Slovenije (bilo je več deklet kot fantov). Učenci iz 9. razreda, ki so vključeni v projekt, so pri dodatnem pouku matematike in pri interesni dejavnosti rezultate ankete vseh članic projekta obdelali in pripravili povzetke. Starost anketiranih učencev je bila od 10 do 18 let, večina učencev pa je bila stara 13 let. Večina učencev pridobi novice preko TV, socialnih medijev in interneta. Najmanj pa uporabljajo kot vir novic časopis. Podobno je tudi v Sloveniji, le da so pri nas na tretjem mestu prijatelji in družina. Podobne rezultate je bilo za pričakovati, saj mladi dandanes vse manj berejo, zato tudi ne posegajo po časopisu. Učenci menijo, da njihovi starši dobijo novice v glavnem preko TV ter interneta in spletnih strani, pa tudi radia. Takšen rezultat je tudi v Sloveniji. Mlade dandanes zanimajo predvsem novice iz sveta športa, kriminala ter splošne novice. Tudi v Sloveniji je šport na 1. mestu.Učenci so mnenja, da njihove starše zanimajo splošne novice, šport in lokalne novice. Tudi v Slovenije smo podobnega mnenja, le da naši učenci mislijo, da naše starše zanimajo tudi novice o zdravju. Zanimivo je bilo vprašanje, kako pogosto spremljajo otroci novice skupaj s starši. Odgovor je bil včasih, daleč za tem odgovorom pa običajno. Iz tega sledi, da se otroci in starši ob spremljanju novic običajno ne družijo.Na podobna vprašanja so odgovarjali tudi odrasli. V anketi je sodelovalo 402 odrasla, od tega 287 žensk in 115 moških. Tudi tu je bilo več žensk kot moških (kar 119 oseb iz Slovenije).Starost odraslih je bila od 40 do 50 let. Odrasli v večini pridobijo novice na internetu, TV in socialnih medijih. Tudi v Sloveniji je tako. Če primerjamo z odgovori učencev, je pri obeh anketah na prvem mestu internet, drugo in tretje mesto pa se zamenjata (torej internet in socialni mediji). Naši starši so menja, da otroci dobimo v večini novice na internetu, socialnih medijih ter pri prijateljih in družinah. Vendar je pri nas na prvem mestu TV. Starše najbolj zanimajo splošne novice, lokalne in zdravje. Podobno je tudi v Sloveniji. Starši so mnenja, da otroke zanimajo novice o zabavi, športu, načinu življenja (modi…). Tu se malo motijo, kajti učence res zanima šport, pa tudi kriminal in splošne novice. Tudi starši so mnenja, da le včasih starši in otroci skupaj spremljajo novice. V anketi smo opazili, da se rezultati po posameznih državah ne razlikujejo. Prav tako smo opazili, da starši otroke dobro poznajo. Mogoče pa bi bilo dobro, da bi v bodoče kakšno novico pogledali skupaj in se tudi na ta način družili. V januarju smo organizirali predstavitev Erasmus+ projektov na šoli (sodelujemo namreč v dveh), za starše in učence. Povabili smo predvsem starše učencev od 7. do 9. razreda. Druženje pa smo izkoristili še za ureditev formalnosti za mobilnosti znotraj obeh projektov. Za mobilnost na Dansko pa smo se preizkusili tudi v snemanju filma, kjer smo predstavili našo šolo. Učenci so napisali scenarij, določili novinarje in sodelujoče ter posneli film. Pri delu so bili zelo vztrajni in kritični, zato so posamezne posnetke večkrat ponavljali. Seveda pa so se ob tem tudi zabavali in zbirali ideje za pripravo valete.Bližala se je druga mobilnost na Dansko, ki je bila načrtovana od 1. 3. 2020 do 7. 3. 2020. Na mobilnost naj bi odšlo poleg učiteljev, tudi pet učencev devetih razredov. V tem času so se razmere znotraj evropskih držav spremenile, pojavile so se prve okužbe z novim virusom covid-19. Zaradi varnosti se učenci mobilnosti niso udeležili. Mobilnost je potekala na Danskem v mestu Odense. Sodelovalo 14 učiteljev in 25 učencev. Iz Slovenije sva se je udeležili Antonija Miklavčič-Jenič, prof. in Helena Jordan, prof. Potovanje in delo je potekalo po urniku, ki ga je gostujoča država pripravila za vse sodelujoče. Že prve dni je učence čakala pomembna naloga, izbira logotipa celotnega projekta. Vsaka država je predstavila dve ideji. Izmed vseh je logotip našega učenca Jana Tisovca dosegel daleč največ glasov in predstavlja logotip celotnega projekta. Za tako prepričljivo zmago Janu iskreno čestitamo. V okviru projekta smo si tudi ogledali mesto Odense. Gostujoči učenci so v vlogi vodičev razkazali Andersenovo mesto. V njem imajo označeno Andersenovo pot (stopinje po pločniku), ki nas vodi od rojstne hiše do hiše, kjer je pisatelj stanoval. Na poti je veliko skulptur, ki prikazujejo like iz njegovih pravljic. Spoznavali smo dansko kulturo in zgodovino, si ogledali nacionalno televizijo, njihovo šolo, preizkusili tradicionalne jedi, se družili z učenci in učitelji, analizirali rezultate ankete o branju novic in načrtovali delo za mobilnost na Slovaško v aprilu. V sredini marca pa so se razmere v vseh evropskih državah še zaostrile. V kratkem času so se morale šole prilagoditi novemu načinu dela – učenje na daljavo. Delo znotraj projekta smo prestavili na ugodnejši čas, prav tako pa tudi vse mobilnosti. Zelo nam je žal devetošolcev, ki so veliko vložili v projekt, pa se niso mogli udeležiti nobene mobilnosti. Načrt mobilnosti v šolskem letu 2020/2021 se bo spremenil. Upam, da se bodo vse mobilnosti lahko izvedle. Učenci, ki so sedaj v 7. ali 8. razredu, bodo imeli možnosti sodelovati v projektu in se udeležiti mobilnosti. Vsekakor je to odlična priložnost spoznavati pouk, delo in življenje šole v tujini, kulturo in življenje ljudi, zgodovino … in se izpopolnjevati v jeziku ter samostojnosti.
Vodja projekta, Antonija Miklavčič-Jenič, prof. in
Helena Jordan, prof.
Avtor: Antonija Miklavčič-Jenič | petek, 13 marca, 2020 | Spletni časopis
Učenci 5. razredov smo zimsko šolo v naravi od 9. 3. do 13. 3. 2020 preživeli v CŠOD Kranjska Gora. Ko smo prišli v dom, so nas učitelji razdelili v sobe, vodja doma pa nas je seznanila s pravili in hišnim redom v domu. Po kosilu smo odšli na smučišče, kjer smo pokazali svoje smučarsko znanje, da so nas učitelji lahko razdelili v skupine. Vsak dan smo pred zajtrkom imeli jutranjo telovadbo, kjer smo izvajali pozdrav soncu, zahvalo soncu in jogo. Pri tem smo bili zelo uspešni, saj so nas na smučanju vsak dan spremljali sončni žarki. Po zajtrku smo odšli na smučišče, ki je bilo dobro urejeno, predvsem pa zelo prazno, tako da smo imeli vse proge sami zase. V popoldanskem času smo spoznavali gospodarstvo Kranjske Gore, se naučili nordijske hoje, se sprehodili do jezera Jasna ter si ogledali izvir Save Dolinke v Zelencih. Videli smo tudi smučišče Vitranc, ki je zelo strmo. V četrtek smo v večernem času v telovadnici imeli predstavitev sob in zabavo s plesom in glasbo. V sredo sta nas obiskali gospa ravnateljica Andreja Koščak in učiteljica Katja Bučar. Ravnateljica nam je prinesla energijske ploščice za moč. Obe sta si ogledali tudi naše smučarske spretnosti.Teden je zelo hitro minil, saj smo bili ves čas zaposleni in aktivni, ampak imeli smo se lepo, ker smo se veliko družili in bili na svežem zraku. V CŠOD-ju Kranjska Gora je bila hrana zelo dobra, učitelji so bili prijazni in izvedeli smo veliko zgodb o življenju v Kranjski Gori in njeni okolici. Učitelji Igor, Gašper in Maja so nam znali prisluhniti in pomagati, ko smo jih potrebovali.
Učenci 5. a in 5. b
