V preteklem letu smo se v našem vrtcu odločili, da bomo enkrat letno, v sodelovanju s Turistično informacijskim centrom Dolenjske Toplice, za otroke naše občine pripravili gledališko predstavo. Tako smo lani izvedli izjemno uspešno glasbeno predstavo Palček Piskalček, ki je požela pozitivne odzive tako otrok kot njihovih staršev. V letošnjem šolskem letu smo s tovrstnim ustvarjanjem nadaljevali in svojo predstavo tematsko povezali z izvajanjem projekta Tradicija skozi oči otroka in gradnjo novega vrtca, ki ga že vsi nestrpno pričakujemo. Posledično smo se odločili dramsko uprizoriti glasbeno pravljico Mire Voglar Grad gradiček. Igrico smo obogatili z glasbo, zvočnimi efekti, bogato sceno in kostumografijo ter zanimivimi vizualnimi efekti. V njeno pripravo so bile vključene vse strokovne delavke vrtca, ki so se razdelile v delovne skupine in prevzele odgovornost za izvedbo določenih nalog kot je kostumografija, scenografija, odrska podpora, igralska zasedba, glasbena in vizualna podpora ter priprava daril za otroke. V predstavi sta sodelovala tudi pomočnica ravnateljice vrtca ter šolski računalničar in učitelj angleškega pouka Dejan Žnideršič.
Na koncu se želimo zahvaliti našim staršem, ki s svojim nakupom vstopnic pripomorejo, da lahko naše delo obogatimo z novim didaktičnim materialom. V letošnjem letu bomo tako s pomočjo zbranih sredstev nabavili nove telovadne pripomočke. Hvala tudi gospe Poloni Vrtar in Občini Dolenjske Toplice, ki nam omogočajo izvedbo predstave v prostorih KKC.
S predstavami bomo nadaljevali tudi v naslednjih letih. Naša želja je, da postanejo del tradicije našega kraja in nepozaben spomin otrok na čas njihovega otroštva.
V ponedeljek, 4. 3. 2024, smo se že zgodaj zjutraj odpravili na pet dnevno zimsko šolo v naravi. Stanovali smo v CŠOD Bohinj.
Prvi dan smo se z gondolo odpravili na smučišče in smučali samo dve uri, saj so nas učitelji najprej razdelili v skupine. Po smučanju smo odšli v dom na kosilo. Po kosilu smo imeli prosti čas, potem pa sestanek. Popoldne smo spoznavali pravila, ki veljajo na smučišču. Po večerji smo se odpravili na pohod z lučkami.
V torek smo spet smučali. Popoldne smo v učilnici reševali naloge, ki jih je pripravila učiteljica. Za malico smo poskusili bohinjski sir in orehe. Po večerji smo v skupinah reševali kviz, potem pa plesali just dance.
V sredo smo se pri smučanju učili obrate. Po kosilu smo odšli na sprehod ob Bohinjskem jezeru do Ukanca. Lahko smo pili vodo iz reke Savice. Za malico smo jedli bohinjski jogurt, ki je bil zelo dober. Po večerji smo imeli igre in ples.
V četrtek je bil čudovit dan za smučanje. Lahko smo opazovali zasnežene gore. Z enosedežnico smo se peljali na Šijo in potem smučali v dolino. V popoldanskem času smo imeli orientacijski tek v okolici doma. Pri tem smo uporabljali kompas in uspešno našli vse točke. Po večerji smo se v skupnem prostoru učili cirkuških veščin. Ob tem smo se zelo zabavali. To je bil naš zadnji večer, zato smo že začeli zlagati stvari v kovčke.
V petek smo že pred zajtrkom spakirali stvari v kovčke. Po pregledu sob smo še zadnjič odšli na smučišče. Pričakala nas je megla in sneg. Kljub temu smo smučali do kosila. Po kosilu smo prejeli diplome za uspešno opravljen tečaj smučanja. Z avtobusom smo se odpeljali domov.
Najboljši dan mi je bil četrtek, saj je bilo lepo vreme. Sedaj znam pravilno smučati.
V petek, 23. 2. 2024, smo učenci 7. razreda imeli pouk malo drugače. Imeli smo tehniški dan z naslovom Elektronika z robotiko.
Vodja dneva, učiteljica Helena Jordan, je načrtovala program tako, da so trije učitelji strokovnih predmetov iz srednje Elektro šole in tehniške gimnazije iz Šolskega centra Novo mesto vodili tri delavnice z različno tematiko.
Učenci smo bili razdeljeni v tri skupine, ki so se menjavale na 60 min. Vsaka skupina je spoznavala nove stvari in ideje.
V prvi skupini smo se ukvarjali z Arduino kompleti in osnovami programiranja. Najprej nam je učitelj predstavil komplete, nato pa smo ga dobili tudi mi v skupini. Po navodilih smo ga povezali z računalnikom in napisali enostaven program za delujoč mini semafor. Delali smo v računalniški učilnici.
V drugi skupini smo spoznavali osnovne tokokroge in osnovne elektrotehnične komponente. Po navodilih učitelja in njegovih risbah na prosojnici smo sami ali v paru sestavili nekaj osnovnih vezav. Na koncu smo že samostojno naredili nekaj vezav in med seboj tekmovali, kdo je hitrejši. Delo je potekalo v tehnični učilnici.
V tretji skupini smo se ukvarjali s programiranjem robotov s pomočjo programa Mindstorms EV3. Vsaka skupina je dobila svoj EV3 sestavljen komplet, kjer smo ugotavljali, kateri senzorji so priklopljeni na robota in kaj je njihova naloga. Nato smo se še sami preizkusili v programiranju EV3 robota, preizkusili smo delovanje senzorjev. Vsem nam je to tudi uspelo.
Delo v skupinah mi je bilo zelo všeč, tudi moji sošolci so bili navdušeni. Dobili smo veliko idej, ki jih lahko izkoristimo doma, nekateri mogoče celo za vpis v srednjo šolo.
V četrtek, 22. 2. 2024, smo v KKC pripravili Valentinov bazar ob Valentinovem koncertu Rotary kluba. Na prodajo izdelkov smo se pripravljali že veliko prej. Izdelke smo izdelali pri interesni dejavnosti Ustvarjalne delavnice in tudi v svojem prostem času, pod vodstvom naše mentorice, Helene Jordan.
Z nami na bazarju je bila tudi učiteljica Helena Jordan, ki nam je pomagala narediti vse izdelke.
Med prodajo je prišla do nas tudi novinarka Vašega kanala. Zanimalo jo je, kaj nam pomeni dobrodelnost in zakaj je ta vrednota pomembna. Prispevek je bil tudi na TV, kjer smo si ga pozneje ogledale.
Na naših stojnicah smo prodajali ročno izdelane izdelke kot so: dekorativne sveče, namizne aranžmaje s svečami ali vazicami, ki smo jih okrasili v naravnem stilu, lesene uporabne izdelke, različne vrste piškotov, nakit, voščilnice, obeske, balzame, kopalne soli, kuhinjske deščice, in še kaj. Najbolj so šle v promet sladke dobrote in voščilnice.
Prodajali smo pred koncertom, malo vmes in po koncertu.
Na koncert, ki ga je imel Uroš Perić, je prišlo veliko ljudi, ki so se zbirali pred vhodom v dvorano in se med sabo pozdravljali in klepetali. Imele smo tremo prodajati pred tolikimi ljudmi, saj smo se bale, da bomo pozabile kakšno ceno ali pa se zmotile pri računanju. Pa ni bilo hudega.
Ko smo čakali, smo lahko prisluhnili glasbi, ki je prihajala iz dvorane.
Čas nam je minil zelo hitro. Med prodajo smo razmišljale o tem, da ljudje s svojimi prispevki pomagajo tistim, ki so pomoči potrebni. In da je veliko srčnih ljudi med nami.
Naša stojnica je bila kar dobro oblegana, ljudje so zelo pohvalili naše izdelke. Bile smo zelo ponosne na to. Da smo pa še nekaj prodale, je bilo pa sploh dobro. Denar, ki smo ga zbrali na tem bazarju, je namenjen šoli.
V torek, 20. 2. 2024, smo se učenci devetih razredov Osnovne šole Dolenjske Toplice, z razrednikoma in vodjo tehniškega dneva Heleno Jordan, odpravili v Novo mesto, kjer smo obiskali največji šolski center v Sloveniji, Šolski center Novo mesto. Naslov našega tehniškega dne je bila Avtomobilski motorji in prenosi.
Ob prihodu v šolski center smo se zbrali pred vhodom strojne šole, od koder nas je g. Ivo Šteblaj, ki je eden od profesorjev, pospremil v učilnico. Na kratko nam je predstavil šolski center, nekaj zanimivosti o njem ter poklice, za katere se dijaki na tej šoli izobražujejo.
Po uvodni predstavitvi smo imeli malico, po njej pa smo bili razdeljeni v tri skupine. Vsaka skupina si je čez dan ogledala tri delavnice, ki so bile za nas pripravljene. Vsaka skupina je začela pri drugi delavnici. Mi smo začeli v avtomehanični učilnici, kjer nam je bilo predstavljeno delovanje motorja in prenosnih mehanizmov. Ta predstavitev je ene bolj zanimala kot druge, ampak je zagotovo predstavila tudi kaj, kar bomo potrebovali v življenju.
Po končani predstavitvi smo šli na drugo delavnico, kjer smo bili tudi sami deležni malo več praktičnega dela. V avtokaroserijski učilnici nam je bil predstavljen poklic avtokaroserista. Spoznali smo, katera znanja mora imeti, kje in kaj lahko dela in katero izobrazbo potrebuje. Sami smo preizkusili točkovno varjenje sestavnih delov izdelka in končni izdelek potem tudi pobarvali. Na voljo smo imeli barve v spreju.
Za zadnjo delavnico smo se ponovno podali v avtomehanično učilnico, kjer nas je po kratki predstavitvi o delu spet čakalo praktično delo v delavnici. Na tej delavnici smo odstranili in nazaj pritrdili pnevmatiko na avto. Iz te delavnice smo lahko še najbolj nazorno videli, kako poteka delo avtomehanikov. Ko smo vse skupine končale z ogledom in doživetjem delavnic, smo se skupaj zbrali pred delavnico in se odpravili na avtobus ter se do kosila vrnili nazaj v Toplice.
Dan je bil v večini zanimiv, saj smo bili deležni veliko praktičnih preizkusov. Za tiste učence, ki se bodo odločili nadaljevati v tej smeri, pa je bil ta tehniški dan res poln novih informacij, kako nadaljevati svojo poklicno pot.
